Objave v kategoriji 'Šport'

Dolomiti = pure pleasure part 2

5 komentarjev 16.12.2008 hefc

Vse skupaj se je pravzaprav začelo že leto nazaj. Prav tako na openingu v dolomitih, kamor sicer že več kot 10 let s celotno družino običajno zahajamo konec februarja med zimskimi počitnicami. Takratna zasedba je bila pred odhodom domov sklepčna, da bi se podaljšan vikend v moški zasedbi v začetku decembra lahko sprevrgel v nekaj tradicionalnega. Temelji so postavljeni in ne vidim razloga zakaj temu ne bi bilo tako.

V četrtek okoli druge ure popoldan, medtem ko sem se podal v Škofjo Loko še po zadnjih opravkih, kot so zavarovanje in podobno, sem prejel klic: »Dej vzem doma še kej za posodo pomivat, WC papir pa kakšne karte in družabne igre. Pa še neki… tolk snega ti tle še nisi vidu!« Bil je Janez, ki se je skupaj s Primožom, Blažom in Juretom odpravil proti naši stalni destinaciji v Canazei že v zelo ranih jutranjih urah. Razlog tako zgodnjega odhoda je bil namen, da bi tisti četrtek izkoristili še za kakšno uro smučanja pa so jim to preprečili zaprti prelazi in so se namesto nekaj uric na snegu zadržali kar v kavarni v Falcadah pod apartmajskim kompleksom, ki je bil naše prvo odkritje leta 1996, ko smo se prvič podali smučat v tujino za več dni. Kljub spremljanju vremenskih napovedi in podatkov me je zadnja Janezova izjava kar malce vznemirila. Sneg imam namreč neizmerno rad. Več je torej bolje. Kmalu sem se o tem lahko prepričal tudi sam. Druga ekipa v zasedbi mojega očeta, Medarda in moje malenkosti se je na pot odpravila okoli pol četrte ure popoldne. Že sama vožnja proti osrčju dolomitov je dala slutiti da telefonski pogovor ni bil šala. Sneg je bilo moč opaziti v krajih, kjer ga v vseh teh letih doslej ni bilo. Višek pa smo tisti dan doživeli prav v Falcadah, kjer je bilo snega res na pretek. Prizor kot iz pravljice. Zasnežene ceste, ob njih preko dva metra snežne ograde, na strehah več kot meter snega, povrh vsega pa smo bili še v dolini in nas je čakal še prehod čez Passo san Pellegrino (prelaz) približno 500m više. Le ta nam ni povzročal kakšnih hudih preglavic, saj so cesto redno plužili, poleg tega pa smo imeli avto s pogonom na vsa štiri kolesa in dokaj nove zimske pnevmatike. Verige so tako lahko počakale na drugo priložnost kar v prtljažniku. Okoli devete zvečer, precej prej kot smo predvidevali glede na vremenske razmere, smo prispeli v apartma. Sledil je zdaj tudi že kar standarden segedin golaž, saj so se želodci že pošteno oglašali. Nato kovanje plana za naslednji dan in po veliko mirnejšem prvem večeru kot lansko leto in v pričakovanju napornega dne smo se odpravili spat.

In nismo se zmotili. Prebudili smo se v megleno jutro, ki ga je spremljalo še sneženje. Ker pa nismo odšli tako daleč, da bi tam poležavali smo se odpravili na smučišče. Z našim poznavanjem terena in precej sreče smo kmalu našli območje z boljšo vidljivostjo, kjer smo lahko normalno premagovali teren, ki zaradi novozapadlega snega ni bil ravno enostaven. Seveda smo si vmes privoščili še “maccheroni per cinque”. Obrok, ki poleg še nekaj drugih stvari v decembrskem terminu postaja stalnica. Gre za veliko ponev makaronov z odlično omako za 5 ljudi, ki pa povsem zadošča tudi za 7 odraslih lačnih ust. Še kakšni dve uri smučanja in bil je čas da se odpravimo proti »domu«. Zvečer je sledila večerja v restavraciji El Pael s »Prodotti Tipici« – Slow-food s tipičnimi jedmi za tiste kraje in pa seveda vina, ki se podajo zraven. Kljub temu, da je bila restavracija ob našem prihodu povsem prazna in smo bili že kar malce skeptični, se je odločitev izkazala za pravilno.

Drugi dan smučanja smo se odpravili proti Atla Badii, ker pa je bilo območje Arabbe zaprto, smo morali do tja kar daleč naokoli . S smučmi seveda. Za lažjo predstavo vam je lahko v pomoč naslednja povezava: Sella Ronda. Ta dan velja omeniti še odkritje odlične restavracije, ki smo jo poimenovali kar Wild West. Leži namreč na najbolj oddaljenem delu smučarskega kompleksa od našega »domačega« okraja in pa igranje ročnega nogometa v ski-pubu, kamor poleg nas zahajajo le žičničarji in ostali domačini.

Napovedi za zadnji dan so bile spet slabe, zato smo se preko prelaza San Pellegrino odpeljali do Civette, da nam poti domov v popoldanskih urah slučajno ne bi preprečile večje količine novozapadlega snega, kot se je to zgodilo onim v Arabbi in so tam ostali kar 3 dni. Seveda se o tem ali je smučišče sploh odprto nismo pozanimali, toda sreča je bila na naši strani in smo naleteli ravno na prvi dan obratovanja. To je pomenilo, da je bilo odprtih le nekaj malega prog in pa neomejeno pobočij s celim snegom, katerih robniki smuči ali boarda še niso oskrunili. Tako smo imeli priložnost, da smo brez večjega tveganja lahko te »snežne blazine« med prvimi prevozili prav mi. Čisti užitek!!! To so enostavno občutki zaradi katerih je življenje tako lepo. Če bi se zunaj ohladilo in bi padavine nadaljevale svoj ritem, ki ga držijo že zadnja 2 meseca, bi bilo lahko teh občutkov letos še mnogo. Držim pesti!

-Aljaž

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Tujina, Zabava, miks, Šport

Una

5 komentarjev 24.09.2008 hefc

Vikend, ki je za nami, sem izkoristil za eno od aktivnosti, s katerimi se najraje ukvarjam. Z veslanjem na divji! vodi.

V soboto zjutraj smo bili moj oče, Miha, Domen in jaz s še dvanajstimi kajakaši dogovorjeni pred SKOK ŠPORT centrom. Lastnik Janez Skok, ki je bil včasih sotekmovalec mojega očeta, je namreč organiziral turo. Seveda brez čakanja, tako kot pri vseh športih ki so nekako na “free”, ni šlo. Eden od udeležencev je “malo” podaljšal petkovo veseljačenje in posledično sobotni spanec. Tako smo se na pot odpravili s kako uro zamude. Pa nič zato. Pot do 280km oddaljenega Bihaća ni bila zaradi tega prav nič manj zabavna. Ko smo nazadnje le prispeli v Bihać in hotel Sedra, so nam tam najprej pripravili kosilo, nato pa smo se odpravili na približno 2 uri dolg spust po reki Uni od Kostele pa kar do našega hotela. Že takoj je bilo vsem jasno da nam v teh treh dneh ne bo prav vroče. Tako voda kot ozračje sta bila precej mrzla. Sploh če v to enačbo vštejemo še nenehno zvračanje, ki pač sodi k malo bolj atraktivnem veslanju. Še dobro, da so eskimi že davno tega izumili eskimo obrat, ki služi temu, da po slehernem zvračanju ne sledi še plavanje. Odsek, ki smo ga ta dan veslali ni bil nevem kako zahteven, je pa bil zanimiv. Če ne zaradi drugega zato, ker pač po njem ne veslaš vsak dan. Po končanem spustu je sledila večerja in pa druženje, ki pa zaradi zahtevnega spusta naslednji dan ni smelo biti preveč “naporno”.

Po spancu in obilnem zajtrku smo se odpravili do destinacije, zaradi katere smo se pravzaprav napotili v Bosno. Odsek reke Une od slapov Štrbaćkega Buka pa do vasi Ripać. Še pred tem smo en kombi morali zamenjati za džip, saj dostop do Štrbačkega buka ni ravno urban, kar ti že pred začetkom veslanja da slutiti, da bo tudi reka podobnega značaja. In res je bilo tako. Po ponovnem preoblačenju ob dežju in mrazu, tokrat tudi v še vlažna oblačila, ker se pač čez noč niso presušila, smo se podali v vodo. Po približno 300 metrih smo morali prvič in za nekatere tudi edinkrat prenesti svoje “banje”. Prvi od slapov na žalost ob takem nizkem vodostaju s svojimi več kot 20 metri višine ni vozen. Je pa vozen takoj naslednji, nekaj več kot 6 metrov visok slap, ki pa je mnogo bolj zahteven, ko ga opazuješ z obale kot pa ob spuščanju po njem. Sledilo je še kakšne 2-3 ure veslanja po s padci, rolami, kontra tokovi, svedri, ožinami,… prepredenem odseku. Na nekaterih delih so imeli določeni manj izkušeni kajakaši kar precej težav. Nato pa se je reka umirila in preostanek veslanja do 5 ur smo z izjemo treh slapov veslali po mirni vodi. Šlo je pravzaprav za preizkušanje volje in moči, saj čoln ni udoben že takrat ko se tlačiš vanj, kaj šele po parih urah veslanja. Ob prihodu v Ripać nas je čakala obvezna rakija za notranje ogrevanje nato pa prevoz do Kiro Rafting centra, kjer so nam pripravili odlično bosansko kosilo/večerjo. Zares odlično! Sledil je odhod proti hotelu in veseljačenje.

Zadnji dan, po utrujenosti od preveslanih kilometrov in ob zmanjšanem motivu smo se še enkrat odločili preveslat od Kostele in do našega hotela Sedra.  Kakšnega presežka energije na vodi ni bilo čutiti, kar je dokaj logično, saj ti ob divji vodi, ki si jo veslal prejšni dan, komaj ostane še kaj volje za sorazmerno nezahtevno vodo. Je pa bilo koristno za telo in duha, saj si bolšje jutranje telovadbe, kot je ta zunaj v vodi in naravi, težko zaželiš. Še kosilo, ogled Bihaća, ki je s svojim novim centrom pravzaprav lepo mesto, vožnja domov in poslušanje bosanske narodne glasbe, ki ni bila ravno moja prva izbira in katere imam vsaj do naslednjega obiska Bosne več kot dovolj in naša tura je bila zaključena. Končna ocena: ob malo lepšem vremenu, višjem vodostaju in brez mirne vode na koncu drugega dne bi izlet lahko označil s petico!

Ob prvi priložnosti se odpravim še k Skoku po slike in kakšno izmed njih tudi objavim.

-Aljaž

  • Share/Bookmark

Kategorija: Tujina, Zabava, miks, Šport

Vsak dobi, kar si zasluži. In prav je tako.

25 komentarjev 24.06.2008 hefc

V današnji Oni (torek, 24.junij), ki izhaja kot priloga Dela, sem bral zelo zanimiv intervju z našim ekstremnim alpinistom, Tomažom Humarjem. Prevzel me je že naslov in sem ga tako uporabil tudi za naslov moje današnje objave. V večih izjavah, ki se nanašajo na njegove odprave pa tudi sicer, sem našel precej podobnosti z mojimi pogledi na “ekstremni” šport in z ostalimi relacijami do življenja, pri čemer se seveda ne enačim s Tomažom, saj je on v tem kar počne svetovna špica pa tudi vseh pogledov si najbrž ne deliva! Zakaj ekstremni v navednicah? Preprosto za to, ker se definicija ekstremnega razlikuje od posameznika, največkrat pa je pogojena s tveganjem. Le-to pa po mojem razmisleku precej zavisi od znanja. Več znanja, manjše tveganje. In obratno. No pa da ne zaidem preveč s teme. Zakaj mi je članek všeč sem vam obrazložil. Zaradi podobnosti. Zakaj bi bil všeč vam, ne vem. Vam pa predlagam, da si ga preberete.

Tukaj pa le še nekaj citatov, ki so mi še posebej všečni:

“Sem to, kar sem doživel, in nič več in nič manj. To pomeni, da moram kdaj tudi skreniti s poti in spoznati zmoto.”

“…živi in pusti živeti, pa bo več prostora zate in za druge.”

“Denar je nadomestek za kakovost časa. O njem ne razmišljam in od tedaj se me ne izogiba več…”

-Aljaž

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Multimediji, Slovenija, Zabava, miks, Šport

DP kajak – rodeo

Dodaj komentar 16.06.2008 hefc

V soboto, 14.6. 2008, se je v Tacnu odvilo Odprto DP v kajaku, disciplina: rodeo. O tem sem nekaj že pisal v svoji 2. objavi oz. v 1. “resni” objavi na svojem blogu pred enim letom. Tako da tokrat le ena fotka, rezultati in podatek, da je bila udeležba, tako s strani tekmovalcev (10) kot gledalcev, zaradi slabega vremena zelo slaba. Žal za popularizacijo tega izvrstnega športa to ni najbolje.

Luka Štricelj med izvajanjem Loopa

1. Janez Čižman, 2. Luka Štricelj, 3. Andraž Krpič, 4. Andrej Bijuklič, 5. Jure Sošteršič

Tole objavo posvečam mojemu blogu za 1. rojstni dan! :P

-Aljaž

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Slovenija, Zabava, miks, Šport

Dirka po Sloveniji

Dodaj komentar 14.06.2008 hefc

Včeraj se nas je kar nekaj navdušencev zbralo na ciljnem vzponu 3. etape Dirke po Sloveniji. Vremenske razmere so bile katastrofalne – dež, 6°C! Samo pomislite kolikokrat ste se v takem vremenu spravili na kolo in prekolesarili nekaj kilometrov samo zato, ker vas pač to veseli. Verjamem da podzavestno odkimavate z glavo, nikoli! S profesionalnimi kolesarji je pač drugače. Kolesarjenje je vir dohodka, denar pa ne pozna slabih vremenskih pogojev. Sam sem se postavil na strmino kakšnih 2,5 km pred ciljom, 17% naklon, najstrmejši del celotne etape. Kot se je kasneje izkazalo se je prav na tem delu odločalo o zmagovalcu. Naš Jure Golčer je namreč skočil pred Francom Pellizottijem in ta ga vse do vrha ni bil več sposoben ujeti. Bravo Jure!

Takole je Jure Golčer skočil za zmago

Kolesarji so bili po končani trasi vidno izčrpani in premraženi. Kar nekaj si jih je privoščilo šilce grappe, šnops po naše. Ko bi le ostalo pri tovrstnem dopingu!

-Aljaž

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Slovenija, miks, Šport

Zopet Man United!

2 komentarjev 22.05.2008 hefc

Če sem v prejšnji objavi pisal o tem, kako sem na trnih pričakoval zadnjo tekmo angleškega prvenstva in sem nato samo dogajanje na terenu spremljal precej mirno, temu tokrat še zdaleč ni bilo tako. Kakšne posebne evforije pred finalnim srečanjem Lige prvakov med Manchester Unitedom in Chelseaom nisem zganjal. Eno lovoriko mamo že, druga bo le češnja na torti, sem si mislil. Po začentem žvižgu pa se je vse postavilo na glavo. Dokaj miren sem bil le med zadetkom Ronalda pa do izenačenja tik pred koncem prvega polčasa. Kakšna drama se je nato odvijala na igrišču najbrž veste, kaj se je dogajalo v meni vam žal težko opišem. Enostavno ne gre. Lahko pa povem, da je bilo toliko bolj prešerno po samem srečanju. Skupaj s še 300 milijoni navijačev Manchestra po vsem svetu (kar 5% celotnega prebivalstva naj nas bi bilo!) sem se veselil zmage, na katero smo čakali vse od leta 1999! Neprecenljivo!

Takole so se igralci Manchestra pognali proti Edvinu van der Saru, ko je le ta Anelki ubranil enajst-metrovko za zmago

Tole objavo sem želel napisati takoj po včerajšnjem, no pravzaprav današnjem povratku domov pa zaradi proslavljanja in čustvene izpraznjenosti nisem bil sposoben. Še ta trenutek je tole bolj kot ne vse, kar lahko iztisnem iz sebe. Sem se pa čutil dolžnega da to naredim. Ali da vsaj odgovorim Teji.

-Aljaž

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, miks, Šport

Glory, glory, Man United!

1 komentar 11.05.2008 hefc

Zame, tako kot še za marsikaterega privrženca Manchester Uniteda, se je vse začelo že kar nekaj časa pred današnjim obračunom, ki je dokončno rešil vprašanje o najboljšem klubu na otoku. Že zbudil sem se z nekoliko drugačnimi občutki kot ponavadi. Delno je za to kriv tudi prejšen večer, ki je bil kar pester. Z mislimi sem bil ves čas pri današnji tekmi proti Wiganu. Za lažje vživljanje v situacijo sem si kar naprej vrtel skladbo, ki smo jo v 90′ posvojili od navijačev Tottenham Hotspur-a: Glory, glory, Man United in je za take trenutke več kot primerna. 

In po približno 4h urah vživljanja sem končno dočakal sodnikov žvižg, ki je označil začetek. Na moje presenečenje sem vse skupaj nato spremljal precej mirno, nekoliko več adrenalina se mi je po krvi pretakalo le malo pred 2. zadetkom, saj je takrat Chelsea še vodil in bi lahko zadetek v naši mreži vse skupaj postavil na glavo. Na srečo je Ryan Giggs ob svojem 758. nastopu, ki je hkrati rekord, ki si ga deli z Sirom Bobbyem Charltonom dosegel zadetek, ki je dokončno pokopal možnosti, da bi Man Utd ostal brez naslova. Preveli so me občutki ponosa, zmagoslavja, veselja. Na obrazu se mi je risal nasmešek. V tistem trenutku sem imel občutek da so moje želje, kar se tiče nogometa, za letos izpolnjene.

Sedaj, ko se je prvotna evforija malo polegla, je seveda malce drugače. O tem, da je Manchester United zame najboljši klub na svetu seveda ni dvoma. Da je najboljši klub v Angliji so potrdili danes. Da je najboljši klub v Evropi bo potrebno vsem dvomljivcem dokazati še 21. tega meseca v Moskvi. Na svetovni klubski naslov pa bo treba počakati tja do decembra, ko se bodo najboljši klubi posameznih celin borili za laskavi naslov najboljšega kluba na svetu.

-Aljaž

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, miks, Šport

Premiera snb filma PLACES!

3 komentarjev 20.12.2007 hefc

Danes, 20.12. 2007 ob 21h, se bo Pri Rdeči Ostrigi v Škofji Loki zarolal freestyle ski-snowboard film PLACES. Gre za že 4. movie mlade zagnane ekipe pod imenom Lokacrew productions. Več o tem si lahko preberete na www.mungo.si!


Poleg samega ogleda filma vas čaka še zastonj kuhano vino, bogate nagrade in pa seveda najpomembnejše… HUD ŽUR!

-Aljaž

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Film, Zabava, miks, Šport

Anja na evropskem vrhu!

2 komentarjev 16.12.2007 hefc

Anja Čarman, članica plavalnega kluba Merit Triglav Kranj, med drugim pa tudi moja sovaščanka – sem kr ornk ponosen nanjo – je pred nekaj minutami postala evropska prvakinja v disciplini 200m hrbtno, kar je tudi njena paradna disciplina.

Anjina uradna spletna stran – klik

Anja je imela nekaj časa kar malo tekmovalne krize. Letos pa je v Ameriki predčasno diplomirala, da bi se lahko posvetila prvenstvu stare celine in pa bližajočim OI. Kot kaže se ji je to močno obrestovalo in če bo šla njena forma v tej smeri kot trenutno kaže, se že lahko veselimo Pekinga.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Slovenija, miks, Šport

Dolomiti = pure pleasure!

1 komentar 10.12.2007 hefc

Pure pleasure ali po naše čisto veselje, radost, zadovoljstvo, užitek… tako nekako bi lahko opisal nekaj dni prebitih v Dolomitih na letošnjem openingu. To še posebej velja, če se tja odpraviš v družbi prijateljev in da, tudi mojga fotra. Če pa temu odštejemo še žensko družbo, kar v tem primeru poplnoma sprosti ozračje, dobimo formulo za super podaljšan vikend, ki sem ga preživel v družbi še sedmih kolegov. Naj omenim da je bil starostni razpon od 20 pa vse tja do skoraj 50 let “mladosti”. Pa vendar to ni predstavljalo nobene ovire.

Vožnje do Canazeia, kamor sicer v času zimskih počitnic in v celotnih družinskih zasedbah zahajamo že kar nekaj let, je za približno 5 ur, po tako dolgi vožnji pa toplo priporočam hladno pivo. Tudi mi smo se tega držali kot pijanec plota, vendar pa nismo zaključili pri prvem in večer se je razvil v pravo zabavo. Nekaj utrinkov si lahko ogledate na Hugotovem blogu, ki je vse skupaj beležil na svoj telefon. Kljub temu, da s spanjem nismo pretiravali, smo bili naslednje jutro kot ponavadi med prvimi na smučišču. Splača se, verjemite, ko se voziš po praznih, popolno urejenih progah ti misel na to, da si vstal kakšne 3 ure prezgodaj izgine iz glave.

Nasploh je bilo folka mnogo manj kot v top sezoni, vendar pa zaradi pomanjkanja snega niso bile odprte vse proge in še te so bile pretežno zasnežene z umetnim snegom, tudi powdra posledično ni blo. Ne glede na to, smo se odločili, da se naslednje leto zagotovo vrnemo. Najbrž v isti zasedbi in v podobnem terminu.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Zabava, miks, Šport

Nazaj